Kroni�na vnetna �revesna bolezen - KV�B in ostale bolezni prebavnega trakta

Chronova bolezen in Ulcerozni kolitis :: Kandida

10 Jun 2016 10:22 (GMT 1)

Avtor: albert36
Naslov sporo�ila: Kandida
Objavljeno: 10 Jun 2016 10:22 (GMT 1)
Odgovorov: 0

Pozdrav! Bolujem za kandido.
Prebral sem precej tega na medmre�ju.Seznanil sem se z vrsto prehrane(kaj smem in kaj ne smem u�ivati)
Ob tem imam naslednja vpra�anja:
1.Paradi�nik sve�i ali v ke�apu smem ali ne ?
2.Koruza: �aganci/polenta,v zrnju v solati. Smem ali ne jesti?
3.Siri. Kateri ? "
4.Pa�tete raznih vrst. Tudi tunine. "
5.Ribje konzerve,raznih vrst.V katerih oljih? "
6.Meso, Belo,goveje,svinjsko,razni fileti "
7.Klobase:goveje,svinjske,pe�enice in.. "
8.Hrenovke "
9.Zemf, ajvar(blagi), majoneze "
10.Zelena solata-jo sicer zmiksam,kateri ki/olje? "
11-Bu�no olje, kako naj bo stiskano? "
12.�aji razni "
13.Kruhi,beli-NE,kateri od drugih?? "
14.Juhe, gobove,pr�ganke,zelenjavne "
Seveda sem se odpovedal sladkorju ter ve�ine mleka-edino v kapucinu-Ali so nadomestki primerni ali ne ?
V domu ostarelih kjer prebivam je pa� neka standardna prehrana.Delno mi je uspelo podati spisek kaj naj dobivam ter kaj ne,katerega se dokaj upo�teva(spisek po navodilih iz opisa kandide) ,toda iz vseh opisov priporo�ene prehrane nisem mogel bolj jasno definirati svoj jedilnik glede na na�tete jedi v gornjem spisku.
Pripravljam si KEFIR napitek,kar mi pomaga pri te�avah v �revesju.

V upanju za konkretnim odgovorom Vas pozdravljam! Albert
____________________________________________________________________________
Sre�no,kolikor se le da!

Preiskave, zdravljenja.. :: Perianalna fistula in absces

04 Okt 2015 17:25 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: Perianalna fistula in absces
Objavljeno: 04 Okt 2015 17:25 (GMT 1)
Odgovorov: 0

Perianalna fistula in absces

ve�ina anorektalnih gnojnih procesov izvira iz analnih �lez, ki se praznijo v kripte na zobati �rti anorektum ima 2 mi�i�na pla��a, zunanjega sestavlja progasto mi�i�je levatorja in zunanjih zapiralk, notranjega pa kro�no mi�i�je danke in notranja zapiralka vnetju �lez sledi nastanek abscesa.
Gnoj se najpogosteje �iri po medsfinktrski �pranji navzdol in se prika�e v podko�ju ob zadnjiku kot podko�ni paraanalni absces.
Z njegovo diagnostiko ni te�av, saj je dobro tipen in viden redko prodre gnoj ob strani skozi zunanjo zpairalko v L ali D ishiorektalno jamo (ishiorektalni absces). Po nekaj dneh izsili zadaj �e prehod na drugo stran, lahko celo skozi mi�i�je medeni�nega dna v pararektalni prostor.
Absces bomo odkrili dovolj hitro, �e bomo pozorni na bolnike, ki to�ijo o nekaj dni trajajo�ih hudih bole�inah v anorektumu. Zelo redka mo�nost je, da se �iri gnoj po medsfinktrski �pranji navzgor pararektalno in nastane pararektalni absces.
Pri vseh treh oblikah sku�amo operirati radikalno, votlino odpremo do izvora na zobati �rti, kadar tega izvora ne najdemo, moramo misliti na pilonidalno bolezen ali vnetje apokrinih �lez. Po abscesu, ki se je spontano predrl, ali pri katerem smo napravili samo drena�no incizijo, se v 50% razvije fistula, kanal med notranjim ustjem in zunanjo odprtino nekje na ko�i ob zadnjiku.

Glede na potek kanala skozi zapiralne mi�ice poznamo 4 oblike:
-intersfinktrna fistula objema samo del notranje zapiralke
-transsfinktrna tudi del ali vso zunanjo zapiralko (razvije se po
ishiorektalnem abscesu)
-suprasfinktrna objema poleg vseh okroglih zapiralnih mi�ic tudi zanko
puborektalne mi�ice
-prava ekstrasfinktrna fistula na �iroko objema prav vse zaporno mi�i�je
in ima notranjo odprtino nekje v spodnjem delu danke

Diagnoza
Pri popolni fistuli ni te�ka. Te�ave nastanejo pri nepopolni, ki nima zunanje odprtine, tipamo pa zatrdlino.
Pri ve�ini fistul je mo�na radikalna operacija � fistulotomija,kjer odpremo kanal in pore�emo vise�o ko�o.

�e ne upo�tevamo Crohnove bolezni anorektuma, zelo redko naletimo na pravo ekstrasfinktrno fistulo , kjer seveda korenita operacija ni mo�na, saj bi povzro�ili inkontinenco blata.

Preiskave, zdravljenja.. :: Fisura

04 Okt 2015 17:15 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: Fisura
Objavljeno: 04 Okt 2015 17:15 (GMT 1)
Odgovorov: 0

Kaj me �aka, �e imam diagnozo fisura?

�e je proktolog pri pregledu odkril, da imate razpoko v zadnjiku � fisuro, boste prejeli zelo preprosta navodila, kako se to rano zaceli, torej z masa�o s prstom in mazanjem z naravnimi mazili �im ve�krat dnevno. �e je rana globlja in je prisotna �e dalj �asa, bo verjetno za dokon�no zacelitev potrebna uporaba Dilatan �epov, ki jih boste kupili pri nas. �epi so treh razli�nih debelin, na�eloma najve�ji ustreza debelini normalnega blata. Zdravnik se bo odlo�il, ali bi bilo potrebno uporabljati vse tri �epe, ali le enega. �ep bo slu�il temu, da se bo rana dokon�no zacelila. Ko ga namre� vstavite v zadnjik in se usedete na trdo podlago, kot Vam bomo tudi razlo�ili in pokazali pri pregledu, mi�i�ni kr�, zaradi katerega Vas zadnjik �e toliko bolj boli, popusti, razpoka se razpre in s�isti, kri lahko pride do robov rane in se le-ta pri�ne celiti kot vsaka druga rana na telesu. Ne pretiravajte z umivanjem zadnjika, saj to uni�uje za��ito ko�e in ote�uje celjenje. Dilatan �epe je potrebno uporabljati dva do trikrat dnevno do kontrole (prva kontrola �ez pribli�no 6 tednov), nato pa se bo zdravnik odlo�il, kako dolgo jih je �e potrebno uporabljati. Na�eloma je potrebno �ep uporabljati �e kak mesec po tem, ko se rana �e popolnoma zaceli, to pomeni, ko Vas ne bo niti bolelo niti srbelo, peklo niti ne boste opa�ali krvi iz tega predela.

Preiskave, zdravljenja.. :: Analna fistula

04 Okt 2015 17:14 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: Analna fistula
Objavljeno: 04 Okt 2015 17:14 (GMT 1)
Odgovorov: 0

Kaj me �aka, �e imam diagnozo analna fistula?

Vsako gnojenje v notranjosti telesa povzro�a te�ave. Pri Vas gre za gnojni kanal�ek ob zadnjiku (analna fistula), kanal�ke ali morda tudi gnojne votlinice (absces), ki jih je treba z operacijo poiskati, odpreti, kirur�ko ustrezno oskrbeti in pustiti, da se tako odprte samo zacelijo, pri tem pa se bo gnojni izcedek postopoma zmanj�al, fistula pozdravila in rana zacelila. �e gre za majhno fistulo, Vas je Va� zdravnik proktolog naro�il na kratek operativni poseg v lokalni anesteziji. To pomeni, da prejmete pred operacijo v ko�ni predel, kjer se fistula nahaja, anestetik, po katerem bole�ine ne boste �utili, �utili pa boste, da se nekaj dogaja. �e imate kako znano alergi�no reakcijo na anestetik, nam to povejte. S kovinsko pal�ko bo kirurg poiskal kratek gnojni kanal�ek, ga odprl in oskrbel. �e nekaj �asa boste pole�ali, da bomo prepri�ani, da ne krvavite ve�, nato pa boste lahko �li domov v spremstvu nekoga od doma�ih. Na izvidu bo datum za kontrolo, ki bo kmalu. �e je Va� proktolog ocenil, da je fistula ve�ja, je potrebna nekoliko ve�ja operacija, zato boste prejeli t.i. spinalni blok, vendar �e isti dan po operaciji lahko od�li v spremstvu domov. Ve� o tem si preberite v odgovoru na vpra�anje � Na�e zdravstveno osebje Vam bo, preden greste domov, razlo�ilo navodila po operaciji, ki jih boste prejeli tudi v pisni obliki na izvidu. Ob tem prejmete tudi zdravila proti bole�inam, zelo redko pa je potrebno jemati �e par dni antibiotik. Na�eloma je cilj, da je rana �im dalj odprta in se gnojni izlo�ek izceja in ne pri�ne ponovno kopi�iti v globini. Zato boste rano razpirali in ne�no masirali. Iz dna rane se bo postopoma pri�elo tvoriti novo, zdravo tkivo, ki se bo �ez �as spremenilo v brazgotino. V primeru, da smo Vam vstavili drena�no cevko (cevko, ki bo dr�ala globoko votlinice odprte in omogo�ila pravilno celjenje) ali seton ligaturo (�rno nitko za pravilno celjenje fistul, ki potekajo preko mi�ice), naj Vas ne motijo. �ez �as jih bomo na kontrolah odstranili. V roku nekaj dni do enega tedna boste pri�li na prvi pregled po operaciji. �e bi se pojavile pred prvo kontrolo kakr�nekoli te�ave, nas nujno kontaktirajte, da Vam bomo znali svetovati. Sicer pa celjenje fistul traja zelo razli�no, od nekaj tednov do ve� mesecev, razli�no od velikosti in lokacije fistule ter Va�ega splo�nega zdravja.

Chronova bolezen in Ulcerozni kolitis :: Chron in jaz

04 Okt 2015 16:17 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: Chron in jaz
Objavljeno: 04 Okt 2015 16:17 (GMT 1)
Odgovorov: 0

Kaj je Crohnova bolezen?

Vodi� za mlaj�e odrasle

Kroni�na vnetna �revesna bolezen je splo�ni izraz, ki vklju�uje Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Obe bolezni povzro�ati vnetje (otekanje in krvavitev) v prebavnem sistemu. Ulcerozni kolitis prizadane v glavnem le vrhnjo plast debelega �revesja (kolon in rektum). Crohnova bolezen pa lahko prizadene katerikoli del prebavnega sistema, vnetje pa lahko zajame vse plasti �revesne stene, mezenterij in ob�revesne bezgavke. Obe bolezni se lahko zdravita in ob zdravljenju ve�ina obolelih lahko �ivi normalno �ivljenje.

KV�B na razli�ne na�ine prizadane obolele tako, da si obi�ajno niti dva obolela nista popolnoma enaka. Tukaj je nekaj odgovorov na najpogostej�a vpra�anja o KV�B, ki vam pomagajo bolje razumeti kak�ne te�ave vam bolezen lahko povzro�i in kako bolezen obvladati.

Kak�ni so znaki KV�B?

Najpogostej�i znaki KV�B so trebu�ne bole�ine, kr�i po trebuhu, utrujenost, driska in izguba te�e. Drugi znaki so lahko krvava driska, nekoliko povi�ana temperatura, anemija (nizek nivo rde�ih krvnih telesc v krvi, ki lahko povzro�a utrujenost, omedlevico in zadihanost) in iz�rpanost.

Za obe bolezeni je zna�ilen kroni�en, do�ivljenjski potek z razli�no pogostimi zagoni (relapsi), ko so znaki huj�i, in vmesnimi razli�no dolgimi obdobji mirovanja, ko se znaki bolezni umirijo (remisije). �eprav znaki bolezni povzro�ijo slabo po�utje in ote�ijo opravljanje dnevnih aktivnosti, so te�ave obi�ajno obvladljive s kombinacijo nege in zdravil. V�asih je potrebno bolni�ni�no zdravljenje ali pa celo operativni poseg. Ve�ina ljudi ugotovi, da pri dobro vodeni KV�B in z nekaterimi spremembami v vsakodnevnem �ivljenju lahko opravljajo svoje vsakodnevne aktivnosti.

Kdo oboli s KV�B?

KV�B se lahko pojavi v katerem koli �ivljenjskem obdobju. Pri mnogih obolelih se je bolezen za�ela med 15. in 30. letom Tako Crohnovo bolezen kot ulcerozni kolitis najdemo po vsem svetu, sta pa bolezni bolj pogosti v zahodnem svetu. Pribli�no 2,2 milijona ljudi v Evropi ima KV�B. Regionalne razlike v pogostosti bolezni so v razponu od 1/1000 do 1/500, najpogostej�i pa sta v severni Evropi.

KV�B prizadene v enaki meri mo�ke in �enske, �eprav je ulcerozni kolitis nekoliko pogostej�a pri mo�kih, Crohnova bolezen pa nekoliko bolj pogosta pri �enskah.

Kaj povzro�a KV�B?

Vzrok bolezni ni natan�no poznan. Trenutno je najbolj priznana domneva, da telo pri posameznikih z dolo�eno genetsko predispozicijo, napa�no oz. premo�no reagira na normalno prisotne bakterije v �revesju. Pomembno vlogo pri nastanku in razvoju bolezni imajo tako genetski, imunski in okoljski dejavniki, med njimi tudi kajenje in zdravila proti bole�inam.

Verjetno tudi dolgotrajen negativni stres lahko povzro�i spremembe imunskega sistema in pripomore k nastanku in razvoju bolezni, gotovo pa je, da stres pripomore k slab�emu poteku bolezni, ko je ta �e prisotna.

Ali je KV�B nalezljiva bolezen?

Tako Cronova bolezen kot ulcerozni kolitis nista nalezljivi bolezni, torej se ne morete od koga oku�iti ali prenesti bolezen na drugega. Tega ne smemo zame�ati z dejstvom, da je nagnjenost k razvoju bolezni ve�ja v nekaterih dru�inah, torej se nagnjenost prena�a z geni. Sorodniki osebe s KV�B imajo nekoliko ve�jo mo�nost da razvijejo to bolezen. Vpliv na razvoj KV�B imajo tudi faktorji okolja, ki pa so lahko podobni za osebe, ki �ivijo skupaj.

Kaj �e se lahko zgodi?

Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis lahko povzro�ata razne komplikacije. Pri Crohnovi bolezni npr. nastajajo brazgotine in zadebelitve �revesne stene, kar lahko privede do zo�itve �revesne svetline. Taka zo�itev, ki jo imenujemo striktura, lahko privede do zaprtja, napihnjenosti in bole�in v trebuhu. Zaradi zadebelitve �revesne stene in brazgotinjenja se lahko �revesna svetlina popolnoma zapre kar imenujemo obstrukcija, ki povzro�i mo�ne bole�ine in bruhanje. Ta zaplet je nujno potrebno zdraviti v bolni�nici.

Zaradi obolele �revesne stene pride do motnje resorpcije hranljivih snovi, proteinov, vitaminov in mineralov, kar lahko privede do prehranskih pomankljivosti. Pri Crohnovi bolezni lahko pride tudi do motene presnove kalcija in vitamina D, kar privede lahko do osteoporoze (izguba kostne mase).

Pri ulceroznem kolitisu lahko pride do hude in dolgotrajne krvavitve, ki povzro�i anemijo (zmanj�ano �tevilo eritrocitov, kar povzro�a utrujenost, omotico in zadihanost).

Omenjeni zapleti zahtevajo specifi�no zdravljenje poleg zdravljenja osnovne bolezni.

Ali so lahko prizadeti tudi drugi deli telesa?

Pri KV�B se lahko pojavijo tudio drugi znaki bolezni kot na primer obolenje sklepov, o�i, ustne sluznice, jeter, �ol�nika, ko�e ali ledvic. Nekatere od teh te�av se izbolj�ajo ob izbolj�anju osnovne bolezni, vendar pa je pogosto potrebno samostojno zdravljenje teh spremljajo�ih manifestacij.

Kako KV�B zdravimo?

Na�ini zdravljenja se razlikujejo glede na zna�ilnost bolezni. Razlikuje se zdravljenje Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa, razli�no je tudi zdravljenje blage ali te�ke oblike bolezni, zavisi pa tudi od tega, kako bolezen vpliva na va�e vsakdanje �ivljenje.

Za osebe z ulceroznim kolitisom je zdravljenje odvisno od velikosti prizadetega dela debelega �revesja. Spodnji kon�ni del �revesja lahko zdravimo z aplikacijo zdravila neposredno v danko (rektum) s klizmo ali v obliki sve�k. Zdravilo, ki vsebuje mesalazin, se lahko tudi popije. V obliki tablet se v huj�ih primerih dajejo kortikosteroidi in imunosupresivi, ki pomagajo pri tem, da zmanj�ajo pretirano aktivnost imunskega sistema. Ko se akutni znaki bolezni umirijo, je potrebno vzdr�evalno zdravljenje za prepre�itev ponovnega zagona.

Za osebe s Crohnovo boleznjo so na razpolago skoraj enake mo�nosti. Pri blagi ali zmerni obliki je prvi pristop zdravljenje z zdravili. Najpogosteje se uporabljajo zdravila, ki vplivajo na imunski sistem (azatioprin, 6-mercaptopurin, metotreksat). S temi zdravili se sku�a bla�iti vnetno dogajanje. Uporabljajo se tudi kot vzdr�evalno zdravljenje s katerim �elimo prepre�iti ponovni zagon bolezni. Akutni zagon Crohnove bolezni obi�ajno zdravimo z kortikosteroidi (prednizolon, metilprednizolon), v�asih pa se poslu�imo tudi antibiotikov. Ko so vsa ostala zdravila neu�inkovita, se lahko poslu�imo zdravil, ki delujejo kot blokator TNF in se aplicirajo v obliki injekcij doma ali infuzij v bolni�nici.

Pri obeh boleznih se lahko poslu�imo tudi operativnega zdravljenja v primerih, ko nobeno od zdravil ni u�inkovito, ali pa se pojavijo zapleti bolezni. �e imate kakr�no koli vpra�anje o operativnem zdravljenju se z vpra�anji o svoji specifi�ni situaciji obrnite na svojega zdravnika. Na splo�no pa se operativni posegi uporabljajo v skrajnih situacijah, ko ni drugih mo�nosti ali ko zdravila ne u�inkujejo.

Skupaj s svojim zdravikom boste izdelala na�rt zdravljenja, ki bo odra�al va�o specifi�no situacijo, te�o bolezni, prej�nja zdravljenja, prisotnost drugih bolezni in druge posebne �elje in potrebe, ki jih imate samo vi. Za ve� podrobnosti o mo�nostih zdravljenja Crohnove bolezni in ulceroznega kolitisa si oglejte �Osebni na�rt zdravljenja�.

Kako deluje prebavni trakt?

Prebavni sistem ali prebavni trakt je sestavljen iz �tevilnih organov, ki skupaj pomagajo telesu sprejeti hrano, jo predelati in prebaviti, vsrkati hranilne snovi in izlo�iti neprebavljive ostanke.

Zgornji del prebavnega trakta zajema usta, �relo, po�iralnik in �elodec. Hrano sprejmemo skozi usta, jo pre�ve�imo nato pa potuje navzdol prek �rela in po�iralnika do �elodca.

Spodnji del prebavnega trakta sestavljajo tanko in debelo �revo ter zadnjik. Tanko �revo ima tri dele in sicer duodenum ali dvanajstnik (prvi in najkraj�i del tankega �revesja, kjer se v veliki meri izvede prebava z encimi), jejunum ali te��e �revo (srednji del tankega �revesja, ki je v veliki meri odgovoren za absorbcijo hranil) in ileum ali vito �revo (kon�ni del tankega �revesja, ki je v glavnem odgovoren za absorbcijo vitamina B12, �ol�nih kislin in drugih hranil).

Debelo �revo sestavlja cekum ali slepo �revo (vre�a ki povezuje tanko in debelo �revo in pomaga pri razgradnji celuloze), kolon (kjer se resorbira voda in soli, si��i pa se neprebavljena vsebina) in rektum ali danka (kon�ni del debelega �revesja, ki slu�i kot si��e za neprebavljeno vsebino).

Anus ali zadnjik je zunanja odprtina rektuma in je v glavnem odgovoren za odvajanje blata oz. neprabavljene vsebine, ki se nabere v danki.

Crohnova bolezen lahko prizadena kateri koli del prebavne cevi od ust pa do zadnjika. Pri 1/3 obolelih prizadene samo tanko �revo, pri 1/3 je obolelo tako tanko kot debelo �revo pri 1/3 pa samo debelo �revo. Vnetje (oteklina) se obi�ajno �iri globoko v vse plasti �revesne stene, kar povzro�a bole�ine in pogostej�e odvajanje kar privede do driske in nujnih, tudi bole�ih pozivov za pogosto praznjenje �revesja. Med podro�ji obolele so lahko podro�ja popolnoma zdrave �revesne stene.

Ulcerozni kolitis prizadene le debelo �revo in le povrhnjo plast �revesne stene.

Spodaj so navedeni razli�ni tipi Crohnove bolezni ter zna�ilnosti posameznih tipov.

Ileokolitis: je najpogostej�a oblika Crohnove bolezni. Prizadene tako tanko kot debelo �revo. Najpogostej�i simptomi in znaki so driska in kr�i ali bole�ine v desnem spodnjem ali srednjem delu trebuha. Pogosta je izguba telesne te�e.

Ileitis: Prizadet je le del tankega �revesa, simptomi in znaki pa so driska, kr�i ali bole�ine v spodnjem desnem ali srednjem delu trebuha.

Gastroduodenalna Crohnova bolezen: Ta oblika prizadene dvanajstnik in �elodec, torej zgornji del prebavne cevi, simptomi in znaki pa so izguba te�e, izguba apetita in slabost.

Jejunoileitis: pri tej obliki bolezni je prizadeto celotno tanko �revo, tako jejunum kot ileum (te��e in vito �revo). Tudi osebe s to obliko bolezni imajo bole�ine in kr�e v trebuhu, predvsem po obroku, in seveda tudi drisko.

Crohnov kolitis: Prizadene debelo �revo, simptomi in znaki pa so driska, krvavitev iz �revesja, vnetje in razjede ko�e okrog zadnjika,. Izven �revesne manifestacije na ko�i in v sklepih so pri tej obliki bolezni bolj pogosti spremljajo�i simptomi in znaki.

Kaj je Crohnova bolezen?

Crohnova bolezen je stanje, ki povzro�a vnetje v �revesni steni. Bolezen lahko prizadena katerikoli del prebavne cevi od ust pa do zadnjika. Pri 1/3 obolelih prizadene samo tanko �revo, pri 1/3 je obolelo tako tanko kot debelo �revo, pri 1/3 pa samo debelo �revo. Za ilustracijo in podrobnosti o razli�nih oblikah bolezni glej �Kako deluje prebavni sistem?�.

Crohnova bolezen se te�ko diagnosticira, ker so simptomi bolezni podobni drugim prebavnim boleznim in drugim oblikam vnetnih bolezni �revesja npr. ulcerozni kolitis. Medtem ko ulcerozni kolitis prizadene le notranjo plast �revesne sluznice debelega �revesa, Crohnova bolezen prizadene tudi globje plasti �revesne stene in okolico �revesne stene, in sicer po celem podro�ju prebavnega trakta vklju�no s tankim �revesom, usti, po�iralnikom in �elodcem.

1. Kak�ni so simptomi in znaki Crohnove bolezni?

Najpogostej�i znaki KV�B so trebu�ne bole�ine ali kr�i v trebuhu, ponavadi na spodnji desni strani trebuha, pogosto odvajanje, driska, izguba apetita, izguba te�e, utrujenost in povi�ana temperatura.

Simptomi in znaki pri posamezniku so odvisni od tega, kateri del prebavne cevi je prizadet. �e je npr. prizadeto samo tanko �revo, ni nujno, da imamo drisko. Po drugi strani pa lahko bole�ine v trebuhu povzro�a le majhen oboleli del tankega �revesja.

2. Kako se Crohnova bolezen diagnosticira (ugotovi)?

Za ugotovitev Crohnove bolezni se uporablja razli�ne preiskave. Vsekakor je najprej potreben skrben pogovor in pregled bolnika. Nadaljna preiskava je pregled krvi, kjer se lahko ugotovi anemijo, ki nastane zaradi pogostih krvavitev ali krvavih drisk, ter povi�ane vnetne parametre kot je povi�ano �tevilo levkocitov, sedimentacija in CRP.

Mo�na preiskava je pregled blata na kri. Pozitiven test je lahko znak vnetnega dogajanja v �revesju. Vzorec blata lahko omogo�i zdravniku, da ugotovi, �e so mogo�e vzrok krvavitev in vnetja bakterije, virusi ali paraziti. Izklju�itev teh mo�nosti je pomembna pri diagnosticiranju Crohnove bolezni.

�e imate te�ave v debelm �revesju, lahko zdravnik le to pregleda z drobno gibljivo opti�no cevko, ki je priklju�ena na ra�unalnik in TV ekran. Kraj�a aparatura se imenuje sigmoidoskop dalja�a pa koloskop. Obi�ajno izgled sluznice �revesa pomaga pri postavitvi diagnoze, pogosto pa je potrebno pregledati pod mikroskopom tudi del�ek te sluznice. Biopsija (droben vzorec) se odvzame med pregledom z drobnimi kle��icami, ki so del koloskopa. Tipi�en vzorec in celice v vzorcu potrdijo diagnozo.

Pred pregledom je potrebno popiti posebno teko�ino, ki pomaga o�istit �revo, s �imer je omogo�en bolj�i pregled. Ob pitju te teko�ine morate pogosto na veliko potrebo. Preiskava je neprijetna, ne sme pa biti preve� bole�a. S svojim zdravnikom se lahko pogovorite o mo�nostih za zmanj�anje bole�ine. Odvzem vzorca ni bole�, lahko pa povzro�i manj�o nenevarno krvavitev.

V primeru, da so va�i simptomi bolj posledica obolenja zgornjih prebavil, potem zdravnik naredi preiskavo po�iralnika, �elodca in dvanajstniha z drobno napravo ki se imenuje endoskop. Endoskop omogo�a zdravniku vpogled v zgornja prebavila.

Celotno prebavni trakt se lahko pregleda z rentgensko preiskavo. Predpriprava je, da zau�ijete teko�ino, ki vsebuje barij. Ta snov oblo�i �revesno steno, kar se vidi kot belina na rentgenski sliki in s tem omogo�i prikaz �revesne stene na rentgenskem filmu ali aparatu. Preiskava zdravniku omogo�i dolo�itev obolelega predela �revesja.

V posebej zapletenih primerih in v primeru pojava komplikacij so potrebne dodatne preiskave kot je ra�unalni�ka tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI).

Zaradi prekrivanja znakov in simptomov bolezni je pri pribli�no 10% ljudi te�ko dolo�iti ali imajo Crohnovo bolezen ali ulcerozni kolitis.

3. Ali so lahko prizadeti drugi deli telesa?

Pri Crohnovi bolezni so lahko prizadeti tudi drugi deli telesa npr. sklepi, ko�a, o�i ali jetra. Nekatere od teh te�av se izbolj�ajo ob izbolj�anju osnovne bolezni, vendar nekateri bolniki potrebujejo dodatno terapijo za odpravo teh spremljajo�ih simptomov.

4. Kdo zboli za Crohnovo boleznijo?

V Evropi ima Crohnovo bolezen pribli�no 1 miljon ljudi. Imamo torej pribli�no 1 bolnika na 1500 prebivalcev. Lahko se razvije pri kateri koli starosi, najpogosteje pa se pri�ne med 15. in 40. Zadne �ase postaja bolezen pogostej�a, vzrok pa �e ni znan. Nekoliko pogosteje obolevajo �enske in kadilci.

5. Kaj povzro�a Crohnovo bolezen?

Vzrok za nastanek bolezni �e ni poznan, skoraj zagotovo pa vzrok ti�i v kombinaciji razli�nih dejavnikov okolja (bakterije, virusi, kajenje), genetike in imunosti. Ena od teorij je, da neka bakterija ali virus spremeni imunski sistem tako, da to privede do vnetja v dolo�enih delih prebavnega trakta pri nekaterih ljudeh ki so genetsko nagnjeni k razvoju te bolezni.

6. Kako se Crohnova bolezen razvija?

Crohnova bolezen je kroni�na (do�ivljenjska) bolezen z obdobji, ko so simptomi hudi (relaps ali zagon), in obdobji, ko bolezen miruje (remisija). Jakost, trajanje in pogostost zagonov so razli�ni pri razli�nih ljudeh. Nekateri imajo le en ali dva zagona v svojem �ivljenju, ve�ino �asa pa so brez simptomov. Pri drugih je bolezen skoraj vedno v hudem zagonu, ve�ina pa je nekje vmes. Prvi zagon je ponavadi najhuj�i. Obi�ajno lahko z zdravljenjem te�ave kontroliramo do take mere, da je bolnikom omogo�eno skoraj normalno in polno �ivljenje.

7. Ali moram biti zaskrbljen zaradi raka?

Osebe s Crohnovo boleznijo nekoliko pogosteje zbolijo za rakom na �revesju v primerjavi s splo�no populacijo. Tveganje je odvisno od trajanja bolezni in od velikosti prizadete sluznice �revesja. Ob kolonoskopiji, sigmoidoskopiji ali rektoskopiji zdravnik odvzame biopsijo in pregleda, �e so prisotne kak�e nenormalne celice (glej tudi odgovor o diagnozi za razlago posameznih preiskav). �e si zaskrbljen zaradi tveganja, se o tem pogovori s svojim zdravnikom.

8. Ali bom potreboval operacijo

Ve�ina oseb z blago ali zmerno Crohnovo boleznijo obvladuje simptome in znake bolezni z zdravili, vendar pa potrebujejo operacijotisti s huj�o obliko bolezni ali �e se pojavijo zapleti bolezni. Tudi po operativnem posegu lahko osebe s Crohnovo boleznijo lahko obi�ajno pri�akujejo dobro kakovost �ivljenja.

Izbira vrste operativnega posega je odvisna od te�e bolezni, va�ih potreb, pri�akovanj in �ivljenskega stila. �e ste postavljeni pred tako odlo�itvijo si pridobite �im ve� informacij. Pogovorite se s svojim zdravnikom in medicinsko sestro, ki dela z bolniki po operaciji in z drugimi bolniki, ki so �e bili operirani. Dru�tva bolnikov ti lahko pomagajo pri iskanju informacij in pri nasvetih iz lastnih izku�enj oz. izku�enj njihovih �lanov.

Za nasvete, kako se pripraviti na pogovor s svojim zdravnikom o tvojih skrbeh poglej poglavje �Posvet pri zdravnku�. Tukaj najde� tudi predlogo za pripravo vpra�anj. Za ve� informacij o zdravljenju in operativnih posegih si poglej �Osebni na�rt zdravljenja�.

9. Kako lahko pripomorem k vodenju moje bolezni?

Va�a vloga pri zdravljenju je nadvse pomembna. Tukaj je navedenih nekaj najpomembnej�ih nasvetov po katerih se lahko ravnate, da bi bolje obvadovali bolezen.

Bodite vsakodnevno aktivno vklju�eni pri zdravljenju
Bodite seznanjeni kako in kdaj lahko poskrbite za tvoje splo�no dobro po�utje
Sledite svojemu na�rtu zdravljenja in redno u�ivajte zdravila
Spra�ujte, �e ste zaskrbljeni in poi��ite pomo�, �e se pojavijo te�ave

Zelo je pomembno, da med obiski pri zdravniku sledite svojemu na�rtu zdravljenja in da veste kaj narediti, �e se pojavijo te�ave. �e se pojavi katera koli od na�tetih te�av, se takoj posvetujte s svojim zdravnikom:

-Kri v blatu
-Sprememba v odvajanju ki traja ve� kot 10 dni
-Hude bole�ine ali kr�i v trebuhu
-Velika izguba telesnih teko�in s hudo drisko
-Mo�na ali krvava driska
-Nepojasnjena velika izguba te�e
-Povi�ana temperatura, ki traja 3-4 dni
-Stalna utrujenost in oslabelost
-Izguba apetita
-Slabost in bruhanje zaradi nepojasnjenega razloga

Kaj naj bi �e vedel o Crohnovi bolezni?

Nose�nost
Raziskave so pokazale, da pri bolnicah s Crohnovo boleznijo nose�nost in porod ne potekata bistveno druga�e. Kljub temu se lahko �enske, ki na�rtujejo nose�nost posvetujejo s svojim zdravnikom �e pred nose�nostjo. Ve�ina otrok, ki se rodijo �enskam s Crohnovo boleznijo, ne zbolijo za to bolezen. Pri otroci teh mater, ki pa zbolijo za KV�B, pa je potek bolezni obi�ajno nekoliko huj�i kot pri odraslih. Pri nekaterih je upo�asnjena njihova rast in nastop pubertete.

Stres
Nobenih dokazov ni, da stres povzro�a Crohnovo bolezen. Zagotovo pa osebe z Crohnovo boleznijo pogosto ob�utijo ve�jo stopnjo stresa, saj se morajo stalno spoprijemati s te�avami, ki jim jih povzro�a kroni�na bolezen. Mnogi tudi opa�ajo, da mo�an stres povzro�i zagon bolezni. Za ljudi, ki opa�ajo take povezave so priporo�ljive tehnike spro��anja, pa tudi skrb za pravilno prehrano in dovolj po�itka. Tako ravnanje zagotavlja bolj�e po�utje.

Nasveti za potovanja
�e na�rtujete potovanje, si priskrbite pismo svojega zdravnika, kjer bo opisano va�e stanje in navedena redna zdravila v primeru, da bi potrebovali medicinsko pomo� v drugem kraju ali de�eli. Priporo�ljivo je tudi, da imate pisna navodila kako ravnati, �e se te�ave poslab�ajo. Pri potovanju v tujino je priporo�ljivo imeti s seboj recepte za zdravila, ki jih jemljete, kot potrdilo za varnostne organe, pa tudi za primer izgube zdravil. Dobro si je zapisati kontaktne podatke zdravnika in kontaktne podatke ustreznih zdravstvenih ustanov v de�eli kamor potujete. Nekatere zelo uporabne informacije lahko najdete na spletni strani Evropskega zdru�enja bolnikov s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom EFCCA (http://www.efcca.com).

Prehrana
Ni dokazov, da bi Crohnovo bolezen povzro�ala alergija na hrano. Kljub temu je zelo pomembno, da imate zdravo in uravnote�eno prehrano, s katero skrbi� za primerno telesno te�o in dobi� ustrezna hranila. �e ste ugotovili, da ti dolo�ena hrana povzro�a zagone ali te�ave, jo izklju�ite iz svojega jedilnika. Pisanje prehranskega dnevnika vam olaj�a spoznati, katera hrana vam povzro�a te�ave in �emu se izogibati. Nekateri so ugotovili, da jim ne odgovarja hrana z veliko vlakninami (t.j. sadje, zelenjava, ore��ki in polnozrnat kruh), drugim pa te�ave povzro�i za�injena in mastna hrana.

�e ugotovite, da odstranitev dolo�ene hrane iz prehrane ni izbolj�ala po�utja, jo vrnite v vsakodnevno prehrano, da tako dobite vsa hranila iz raznovrstne prehrane.

Zelo priporo�ljivo je, da se o va�i prehrani pogovorite s svojim zdravnikom ali dietetikom, ki vam lahko svetuje pri sestavi dnevne prehrane. Za ve� nasvetov in znanja o vodenju tvoje KV�B si poglej �Na�rt za izbolj�anje po�utja�.

Kako se lahko spoprimem s Crohnovo boleznijo?

Crohnova bolezen lahko v�asih prizadene tvoje vsakdanje �ivljenje in ne povzro�a samo fizi�nih te�av in bole�in. Lahko je ogro�eno finan�no stanje tako, tvoje kot tvoje dru�ine, lahko ti grozi izguba zaposlitve ali drugih dohodkov. Kroni�na bolezen povzro�i �tevilne te�ave na podro�ju socialnega �ivljenja, dru�enja in zabave. Zagotovo so na preisku�nji tudi odnosi v dru�ini, z otroci, star�i, prijatelji. Pojavijo se te�ave pri obiskovanju prireditev in obiskih pri prijateljih, te�ave pri dostopu do strani�� in �e mnoge druge te�ave, na katere prej sploh nisi pomislil. O vseh teh te�avah se je dobro in potrebno pogovoriti s svojimi najbli�jimi in prijatelji.

�Pridejo dobri dnevi, a tudi zelo slabi. Privo��i si po�itek v slabih dneh, saj ve�, da bodo kmalu pri�li tudi dobri.�
- A.G., Gr�ija

Predvsem na za�etku bolezni se pogosto pojavi spekter razli�nih �ustev, od strahu, zanikanja, krivde, jeze in nezadovoljstva. Vse te reakcije so pogost in normalen odziv na soo�enje s kroni�no boleznijo. V procesu u�enja, kako se spoprijeti s svojo boleznijo, pa dose�ete neko stopnjo razumevanja in sprejemanja. Zagotovo je v teh situacijah dobro imeti ob sebi osebo, s katero se lahko pogovorite o teh �ustvih in dogajanju. Lahko se obrnete tudi na svojega zdravnika, s katerim se lahko pogovorite o teh te�avah.

"�e vas prijatelji spra�ujejo o tvojem po�utju, je najbolje, da jim po resnici poveste kako se po�utite. Ugotovili boste, da so vam bolj pripravljeni pomagati, �e vedo kak�no je va�e po�utje in kaj se dogaja z vami."
- C.B., Nizozemska

V veliko pomo� so lahko skupine za samopomo� ali dru�tva bolnikov kjer lahko poi��ete osebo, ki je podobne te�ave �e prebrodila in ti lahko svetuje s svojimi izku�njami. Kjerkoli v Evropi lahko pride� do teh dru�tev prek Evropske zveze dru�tev EFCCA, preko njihove spletne strani http://www.efcca.org.

V vsakodevnih aktivnostih lahko naredite veliko za bolj�e spoprijemanje z boleznijo. Nekaj prakti�nih nasvetov. �e ste te�ko v javnosti zaradi driske, bole�in, vetrov, si je treba dobro na�rtovati svoje aktivnosti. Dobro si je ogledati, kje so dosegljiva strani��a v restavraciji, nakupovalnem centru, gledali��u ali javnih transportnih sredstvih. Dobro je s seboj imeti dodatno spodnje perilo ali toaletni papir, posebno na dalj�ih izletih ali dalj�ih opravkih. Ko greste na dalj�e potovanje preveri, �e je tvoja zaloga zdravila ustrezna. Dobro je poznati generi�na (ne farmacevtska) imena zdravil, da lahko tudi v tuji dr�avi poi��ete prava zdravila. Pred potovanjem je dobro preveriti svoje zdravstveno stanje pri svojem zdravniku.

Spomnite se, da se s podobnimi te�avami in izzivi kot vi vsakodnevno sre�uje mnogo oseb s Crohnovo boleznijo. Prijatelji ter dru�ina vam lahko nudijo podporo, ravno tako lahko dobite podporo pri dru�tvih bolnikov in podpornih skupinah, ki so dosegljivi tudi prek EFCCA.

"Verjetno nisem sposoben prete�i maratona, a potrebujem ravno toliko truda kot maratonec, da grem v trgovino po nakupih. "
-B.W. Velika Britanija

Kljub postavljeni diagnozi poskusite ostati aktivni in se ukvarjati z enakimi aktivnostmi, ki so vas zadovoljevale tudi pred tem. Mogo�e boste kak�en dan mislili, da ne zmorete, a boste naslednji dan delo opravili brez te�av in �e z ve� zadovoljstva. Samo vi sami se lahko odlo�ite, kaj je prav za vas. V veliko pomo� vam bo, �e boste aktivno sodeloval pri svojem zdravljenju, se dr�ali navodil zdravnika in redno prejemali predpisana zdravila.
Ko ostalim pripovedujete o svoji bolezni, je lahko v veliko pomo� da jim poveste, kje lahko poi��ejo ve� informacij o va�i bolezni in poi��ejo odgovore na svoja vpra�anja. Nekaterim podate le osnovne informacije o bolezni, drugi pa bi radi �im bolj spoznali va�o bolezen, da bi vam tako la�je stali ob strani.

Zelo pomembno je da se �imbolj informirate o svoji bolezni in ste vklju�eni pri svojem zdravljenju. Skupne odlo�itve z va�im zdravnkom vam bodo dale ob�utek, da lahko kontrolirate svojo bolezen. V veliko pomo� je odkrit in odprt pogovor o vseh stvareh, ki vas skrbijo. Postavljajte vpra�anja vse dokler �esa ne razumete ali pa dobite jasen odgovor. Za ve� informacij o skupnem delu z va�im zdravstvenim timom si poglejte tudi �Posvet o KV�B�.

Na�tetih je nekaj stvari, ki jih lahko naredi� pri vodenju svoje bolezni:

Bodite vsakodnevno aktivno vklju�eni v urejanje svojega zdravja
Spoznajte kje in kako poskrbeti za va�e splo�no dobro po�utje in zdravje
Sledite svojemu na�rtu vodenja bolezni in redno prejemajte zdravila
Spra�ujte, �e ste zaskrbljeni in poi��ite pomo�, �e se te�ave stopnjujejo

Zapomnite si:
1. Niste zboleli zaradi hrane in ravno tako ne zaradi ne�esa, kar ste naredili ali niste naredili. Ravno tako se bolezni niste nalezli od nikogar.

2. Vzrok KV�B ni poznan, vemo pa, da obstaja genetska predispozicija in spro�ilni dejavniki iz okolja za nastanek bolezni.

3. V Evropi je okrog 2.2 miljona ljudi, ki ima KV�B, torej se nikoli ne po�utite osamljene.

4. Simptomi in znaki KV�B pridejo in odidejo. V�asih se lahko po�utite zelo bolni, drugi� pa zopet popolnoma v redu. Ve�ina oseb s KV�B se po�uti bolj zdrave kot bolne.

5. �eprav je KV�B kroni�na (do�ivljenska) bolezen, lahko kljub temu �ivite normalno, dolgo in zadovoljno �ivljenje.

6. Kljub temu da boste imeli KV�B celo �ivljenje, ni potrebno, da si va�e �ivljenje tudi podredi.

7. To, da imate KV�B �e ne pove, kaj ste in kaj lahko dose�ete. Imate upanje, sanje in talent tako kot vsi ostali � zgodilo se je pa� da imate bolezen, ki vam ob�asno povzro�a slabo po�utje.

8. Z odlo�nostjo in vstrajnostjo osebe s KV�B lahko dose�ejo prav vse, kar si zastavijo, da bodo dosegli: delajo, ustvarijo kariero, vzgajajo otroke, potujejo � karkoli je pomembno za vas.

9. Lahko se nau�ite kako obvladati svojo bolezen, sprejeti oporo in pomo� od drugih vas lahko nau�i kako to izvesti.

10. Va� zdravnik je tam, da vam pomaga. Pogovorite se z njm odkrito in po�teno o va�ih skrbeh, vpra�anjih in te�avah.

11. Pomirite se in ne bojte se prositi za pomo� druge. Povejte jim kaj potrebujete in ponavadi vam bodo z veseljem pomagali.

Osebna zgodba

Zdravniki so mi povedali, da imam Crohnovo bolezne, ko sem bil star 24 let. Pribli�no 5 let pred tem so mi na rutinskem pregledu krvi ugotovili, da imam nekak�no vnetje v telesu. Po�util sem se zdravega in �ivel sem zelo aktivno �ivljenje. Bil sem polno zaposlen, �tudiral sem na univerzi, se dru�il s prijatelji. Toda po�util sem se vse bolj utrujen, vendar sem za to krivil preve� naporno �ivljenje. Kasneje sem izgubil apetit, popolnoma sem za�el zavra�ati dolo�eno hrano in raje sem �el spat kot ven s prijatelji. Takoj po opravljenih izpitih na univerzi sem �el na pregled k zdrvniku, ki me je napotil na preglede v bolni�nico.

Po skoraj enem mesecu v bolni�nici, ko sem opravil razli�ne preiskave, mi je zdravnik sporo�il, da so ugotovili razlog za moje slabo po�utje. Povedali so mi, da imam Crohnovo bolezen. Moje prvo vpra�anje je bilo �Ali bom zaradi tega umrl?� in naslednje �Ali bom moral prekiniti moje podiplomsko �olanje?� Odgovor na oba vpra�anja je bil nikalen, �e bom le redno jemal predpisana zdravila.

Takrat me pravzaprav ni veliko zanimalo o bolezni. Misli sem, da mojega �ivljenja ne bo prizadela premo�no, dokler bom redno jemal zdravila. Naslednjih 6 let sem se po�util dobro. Sem in tja sem imel nekaj te�av in ob�asno drisko. Mislil sem, da sem se kaj oku�il, saj je bilo v kratkem �asu bolje.

Stvari so se spremenile, ko sem bil star okrog 30 let. �ivel sem v mestu, �tudiral in delal. Pogosto sem bil zelo utrujen a na splo�no sem se po�util �e kar dobro. Nato pa sem imel res hud zagon bolezni, na strani��e sem moral tudi 20-krat dnevno. Imel sem blago povi�ano temperaturo, bil pa sem tudi stalno zaspan. Skupaj z mojim zdravnikom sva poskusila spraviti bolezen pod kontrolo. Kortikosteroidi so pomagali, toda vsaki� ko sem z njimi hotel prenehati, se je bolezen ponovno vrnila. Moje te�a se je precej spreminjala. Po nekja mesecih smo poskusili z imunosupresivi. Ko so zdravila po nekaj mesecih za�ela delovati, sem se po�util precej bolje. To je bilo pred 6 leti in trenutno se �e vedno po�utim dobro. Zdravila jemljem redno in ob �asu, saj mislim, da nebi bilo dobro prekiniti zdravljenje ali zdravila jemati neredno.

Kako sem se se zna�el v slu�bi?

svoje delo sem imel rad zato ga nisem hotel opustiti, kljub temu da je bilo precej tvegano imeti te�ko bolezen in opravljati zahtevno delo. Povedal sem svojemu nadrejenemu in direktorju za kaj gre. Bili so zelo razumevajo�i, �eprav so o bolezni vedeli le to da obstaja. Vse skupaj sem bil z dela odsoten 2 meseca, en mesec na za�etku in en mesec na koncu, ko sem bil najslab�i. Menim, da je v slu�bi najbolje povedati kaj je narobe. Tako ali tako vedo, da nekaj ni v redu, torej zakaj bi skrival?

Kako so mi pomagala skupine za podporo:

Ko sem imel najhuj�i zagon sem �ivel v drugi de�eli in dale� od star�ev in prijateljev. V�asih sem potreboval le klepet in ko sem se po�util osamljenega, sem potreboval nekoga s komer bi se lahko pogovarjal o mojih te�avah in kaj prestajam. Moj zdravnik mi je povedal da obstaja dru�tvo bolnikov. Vklju�il sem se in postal �lan. Imeli so mo�nost telefonskega klica in poklical sem, ko sem se po�util res slabo. Zelo mi je pomagalo, da je bil tam vedno nekdo, ki me je poslu�al in delil svoje izku�nje z mano.

Moj nasvet novo obolelim:

Poskrbite zase in se nau�ite poslu�ati in opazovati svoje telo. Razumite, kako va�e telo reagira na bolezen in se nau�ite kaj je slabo in kaj dobro.Opazujte kaj se dogaja in nau�ite se prebrati signale, ki vam jih po�ilja va�e telo. �e mislite, da gre za resno te�avo se pogovorite z va�im zdravnikom. Sedaj vem kdaj moram poklicati in vem, da grem lahko k zdravniku, �e imam kako vpra�anje zanj.

Ni potrebno, da �e na za�etku ve� vse. Za�nite z razumevanjem osnov. Izgradite dober odnos s svojim zdravnikom in vedite, da vam je pripravljen odgovoriti odkrito, ko ste pripravljeni vpra�ati.

Bodite zelo natan�eni pri svojih zdravilih. Ne prekinite zdravljenja tudi, �e se po�utite bolje. Obiskujte svojega zdravnika kot sta dogovorjena, saj je pomembno, da spremlja va� napredek.

"Preudarno izbirajte svoje prijatelje. Dru�ite se z ljudmi, ki vas razumejo in vam nudijo oporo, ko se ne po�utite dobro. Ne izgubljajte �asa z ljudmi, ki so sebi�ni in so slabe volje, �e ne greste z njimi ven, ko rabite po�itek, ker niste dobro."
�A.G. Gr�ija

Upanje, ki ga dajejo raziskave, zdravljenje in podpora.

Trenutno potekajo �tevilne raziskave, ki naj bi znanstvenikom pomagale bolje razumeti Crohnovo bolezen, njene vzroke in zdravljenje. Strokovnjaki raziskujejo zakaj se aktivira imunski sistem, kako vnetni proces po�koduje prebavni trakt ter procese, ki so vklju�eni v procese celjenja in zdravljenja. S tem znanjem bodo razvili nove na�ine zdravljenja bolezni.

Prehrana :: PREHRANA BOLINIKA S CROHNOVO BOLEZNIJO

04 Okt 2015 16:08 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: PREHRANA BOLINIKA S CROHNOVO BOLEZNIJO
Objavljeno: 04 Okt 2015 16:08 (GMT 1)
Odgovorov: 0

PREHRANA BOLINIKA S CROHNOVO BOLEZNIJO

Prehrana bolnika s kroni�no vnetno �revesno boleznijo, med katero spada tudi Crohnova bolezen se ne bi smela bistveno razlikovati od zdrave, pravilne prehrane, ki naj bi jo u�ival vsak �lovek. Bolnik lahko s skrbnim opazovanjem sam ugotavlja, katera hrana mu �koduje, pravzaprav ima vsak bolnik svojo, individualno dieto. Obi�ajna dieta nima zdravilnega u�inka na potek bolezni, ampak samo blagodejni u�inek na aktivnost bolezni. Vsekakor pa nekatere jedi povzro�ajo dodatne te�ave in s tem poslab�ajo stanje bolnika.

Cilj zdravljena s prehrano je predvsem obvladovanje vnetja, zmanj�anje simptomov in nadome��anje izgubljenih teko�in in hranil
(dr. Pokorn D. 2004. Dietna prehrana bolnika, 205)

Pri zdravljenju Crohnove bolezni je najpomembneje, da se upo�teva stanje vnete �revesne stene. Bolnik s Crohnovo boleznijo naj u�iva polnevredno me�ano hrano. Ob za�etku bolezni se odsvetuje mleko in mle�ne izdelke, ker bolniki pogosto ne prena�ajo laktoze, bolj�e pa prena�ajo skuto in sir. Ko se bolezen umiri, se priporo�a visoko kalori�no beljakovinsko hrano. Ponavadi je uspe�no �e, �e bolniki iz prehrane izlo�ijo �itne in mle�ne izdelke, saj se s tem zmanj�a vnetje. Ob za�etku zdravljena se za nekaj mesecev zmanj�a koli�ina netopnih vlaknin, zato naj bolnik u�iva manj sadja, �e posebej tistega z drobnimi semeni, kot so jagode in kivi, ki so dra�e�i za prebavni trakt. Dobro je, �e se izogibajo sve�i zelenjavi in sadju, ker lahko pride do po�kodbe vnete sluznice, u�ivajo naj se samo kuhano hrana. Ker bolniki izgubljajo veliko krvi, je k prehrani potrebno dodajat �eleno, ker u�ivajo samo kuhano hrano, brez mle�nih izdelkov pa je potrebno dodajati tudi vitamine in minerale. Pomembno je, da bolnik pije dovolj teko�ine, tudi zeli��ne �aje in sve�e sokove. Med napadi driske pa bolnik najla�je u�iva otro�ko hrano in kuhano zelenjavo.

V literaturi se priporo�a, da bolnik na za�etku zdravljenja za�ne s tako imenovano varovalno dieto, ki jo sestavljajo olupljen krompir, kuhane ribe in perutnina, mlada mehka zelenjave, npr. jedilne bu�ke, �pina�a, grah, bu�e z mesnatim jedrom in sladki krompir.

�ivila, ki spro�ijo simptome se razlikujejo za vsako osebo s Crohnovo boleznijo.

Najpogostej�a �ivila, ki poslab�ajo simptome bolezni:
 alkohol (me�ane pija�e, pivo vino)
 maslo, majoneza, margarina, olja
 gazirane pija�e
 , �aj
 mle�ni izdelki (�e ne prena�ajo laktoze)
 mastne, ocvrte jedi
 hrana z veliko vlakninami
 le�a, fi�ol, stro�nice, zelje, brokoli, �ebula
 ore��ki in semena (ara�idovo maslo)
 divji ri�, testenine
 surovo sadje
 surova zelenjava
 koruza (tudi druge oblike koruze, kot so koruzni krekerji, kosmi�i,
pokovka)
 rde�e meso in svinjina
 za�injene jedi
 cela zrnja in otrobi
 me�ane jedi
 �itne plo��ice
 �okolada, �okoladni keksi
 Red Bull

Obstaja manj�e �tevilo �ivil, ki so bolnikom koristne:
 ribe, losos, tuna
 hrana brez glutena
 ovsena ka�a
 banane
 kuhan krompir
 sladki krompir
 bu�e
 sojino mleko
 kozje mleko
 jogurt (verjetno zaradi probiotikov)
 kuhan bel ri�

Sadje in zelenjava, ki se so v raziskavi pokazali z najve� pozitivnimi u�inki:
 banane (20% poro�a o zmanj�anju simptomov, 10% o izbolj�anju
simptomov)
 meleona
 krompir
 sladki krompir
 bu�a
 koruza
 peter�ilj

Sadje in zelenjava, ki se so v raziskavi pokazali z najve� negativnimi u�inki:
 grenivka (40% oseb poro�a o pove�anju simptomov, le 3% jo
prena�ajo)
 jabolka
 brokoli
 cveta�a
 stro�ji fi�ol
 ara�idi
 mak

Natan�no ni mogo�e dolo�iti skupino �ivil, ki bi �kodila vsem bolnikom s Crohnovo boleznijo. Zdi se, da sladkarije poslab�ajo stanje bolnika, toda pri nadzornih klini�nih preizku�njah niso uspeli dokazati koristi omejevanja sladkorja.
Visoka vsebnost prehranskih ma��ob �koduje bolniku, ampak pove�ana vsebnost omega-3 ma��obnih kislin pa koristi bolnikom, toda ne vsem.

Relativno majhna razlika v �ivilih ima lahko pomembne vpliv ali jih bolnik prena�a ali ne. Na primer ri�evi krekerji so bili v raziskave pogosto obravnavani kot koristni, z manj �kodljivimi u�inki kot npr. musli plo��ice, ki so pogosto imele negativni u�inek na bolnika, toda obstajajo primeri bolnikov, ki so imeli pozitiven odziv na njih. Zelo malo bolnikov pa je poro�alo o pozitivnih u�inkih pri u�ivanju roglji�kov in krofov. Pogosto je, da imajo �ivila z visoko vsebnostjo ma��ob in sladkorja �kodljive posledice.

Primeri jedilnikov (Prelec Lain��ak J., �eruga M. Prehrana pri bolezni prebavil. Domus: 50)

Zajtrk �aj, mehko kuhano jajce, rezina pustega sira, �emlja
Malica Bel kruh, rezina salame iz pi��an�jih prsi, borovni�ev sok
Kosilo Posneta goveja juha z vlivanci, du�en tele�ji medaljon, du�en ri�, korenje v solati, �okoladni puding
Malica Pr�ut, �emlja, koren�kov sok
Ve�erja Du�en ribji file, slan krompir, bu�ke v solati
Po ve�erji Jogurt, albert keksi

Zajtrk �aj, skuta, delikatesna �unka
Malica Biskvitna rulada z diabeti�no marmelado (biskvit z umetnim sladilom), jogurt (�aj, kompot)
Kosilo Posneta kostna juha z jetrnim ri�em, du�en kunec, zdrobovi cmoki, du�ena zelenjava, banana
Malica Dietno pe�eno jajce, kruh, sve� sadni sok ali �aj
Ve�erja Mesni ha�e z zelenjavo, �pageti, sve�a limonada
Po ve�erji Jogurt, biskvit

Otroci s Crohnovo boleznijo so pogosto podrhanjeni. Zato se pri njih v zadnjih letih uporablja enteralna prehrana. Uporablja se lahko iz dveh razlogov:
 za�asno izbolj�anje bolezni
 kot dopolnilna hrana za izbolj�anje celotne prehrane

MAKROBIOTI�NA PREHRANA

Glede na zgodbe iz spleta, si je veliko bolnikov s Crohnovo boleznijo z makrobiotsko dieto izbolj�alo svoje zdravje.

Makrobiotika pomeni vedenje in nauk o tem, kako si podalj�ati �ivljenje, se pravi ohraniti zdravje. Za ve�ino ljudi pomeni makrobiotika naraven na�in �ivljenja in zdravo prehrano, hkrati pa tudi ekonomi�ne na�in �ivljenja. To je na�in �ivljenja, ki pripomore k razumevanju naravnega ritma narave � jina in janga. Na�ela prehrane temeljijo izklju�no na fiziolo�ki osnovi, torej nasprotno kot na�ela uradne medicine.

Dnevna prehrana vsebuje osnovna �ivila:
 �ita in �itne izdelke
 stro�nice
 razna semena
 dopolnilna ali dodatna �ivila, vklju�ena le v predpisanih koli�inah
(zelenjava, alge, sadje, ribe, morski sade�i,...)
 mleko in meso v zelo majhnih koli�inah
 alge (vsebujejo veliko beljakovin in kalcija)

Pri pripravi makrobioti�ne hrane se ne uporablja elektrika ali mikrovalovna pe�ica, ampak le pe� na drva, premog in plin.

Pri makrobioti�ni hrani je zelo pomembno vzdr�evanje ravnote�ja med jinom in jangom, zato se mora hrana prilagajati na�emu okolju.

�ivila delimo na �ivila rastlinskega, �ivalskega in rudninskega izvora (sol ali NaCl). Sol je mo�no �ivilo jang, ker vsebuje veliko natrija. Veliko natrija pa vsebujejo tudi �ivila �ivalskega izvora. �ivila z veliko kalija so �ivila prete�no rastlinskega izvora, to so �ivila jin.
Mehka hrana je bolj jin kot trda, trda je namre� bolj jang. �ivila jang moramo kuhati dlje kot �ivila jin itd.
(dr. Pokorn D. 1996. S prehrano do zdravja. Hrana, �ude�no zdravilo II recepti in diete, 167)

Pri makrobioti�nem na�inu prehrane je pomembna biolo�ka evolucija �ivil �ivalskega in rastlinskega izvora.

KONOPLJA

Za Crohnovo bolezen ne obstajajo �tudije, ki bi obravnavale pozitivno delovanje medicinske konoplje pri bolnikih, veliko pacientov poro�a o tem, da jim je konoplja pomagala pri laj�anju te�av. Obstaja veliko �tevilo dokumentov, ki pravijo, da konoplja stimulira apetit, laj�a slabost, nadzira kr�e in napade, ter potencialno zmanj�uje vnetja

[/u]

Nasveti :: Re: Peter�ilj je tudi zdravilna rastlina

08 Nov 2014 08:52 (GMT 1)

Avtor: baba11
Objavljeno: 08 Nov 2014 08:52 (GMT 1)
Odgovorov: 2

Pojejte veliko sadja in zelenjave. Ena porcija predstavlja koli�ino, ki ustreza eni polni dlani. Zelenjavo in sadje si privo��ite ob vsakem obroku, za posladek pa namesto sladkarij raje izberite kos sadja.

___________________________
Get free demos for 642-999 dumps nice to meet you
____________________________________________________________________________
harry

Klepetam in se dobro po�utim :: Re: ODKUP AVTOMOBILOV 031/871-740

29 Maj 2014 18:45 (GMT 1)

Avtor: jureavto
Objavljeno: 29 Maj 2014 18:45 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Odkup je mozen tudi tukaj KLIK na

http://www.odkup-vozil.eu

Klepetam in se dobro po�utim :: ODKUP AVTOMOBILOV 031/871-740

03 Maj 2014 19:29 (GMT 1)

Avtor: jureavto
Naslov sporo�ila: ODKUP AVTOMOBILOV 031/871-740
Objavljeno: 03 Maj 2014 19:29 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Odkup avtomobilov 031/871-740
Gotovinsko pla�ilo takoj

http://www.odkup-rabljenih-vozil.eu

odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov odkup avtomobilov

Nasveti :: Re: STRES

10 Dec 2013 08:27 (GMT 1)

Avtor: bruce741
Objavljeno: 10 Dec 2013 08:27 (GMT 1)
Odgovorov: 6

Seveda se razli�ni ljudje na isti dra�ljaj odzivajo razli�no: gne�a na cesti je za povpre�nega voznika obremenitev, vozni�ki navdu�enec pa jo sprejema kot izziv in se je loti �portno in z u�itkom.

Novosti zdravljenja :: Re: Hiperbari�na komora

25 Okt 2013 06:52 (GMT 1)

Avtor: Katka
Objavljeno: 25 Okt 2013 06:52 (GMT 1)
Odgovorov: 1

vir: g.Darko Goj�i�
http://hiperbaricnaterapija.blogspot.com/

UPORABA HIPERBARI�NE KOMORE

Za temo HIPERBARI�NE KOMORE, TERAPIJE, MEDICINE sem se odlo�il z namenom spro�iti debato o na�inu zdravljenja, ki ga v svetu uporabljajo �e desetletja, pri nas v Sloveniji, pa se na to temo vse premalo pogovarjamo oz. to terapijo premalo poznamo. Omenjeni Blogger bom dopolnjeval tako kot se bodo spreminjale dolo�ene zadeve, vezano na to temo, tako kot bom zaznal in na�el primere dobre odzivnosti na terapije s Hiperbari�no komoro. Torej, �eprav bo na prvi pogled Blogger enak, se bo permanentno spreminjal in dopolnjeval.
�e lahko komu svetujem oz. pomagam pri razumevanju in bolj�ega spoznavanja te teme sem z veseljem dosegljiv na gojcicdarko@gmail.com.

Nisem zdravnik, nisem �tudiral medicine, zato se na tem mestu v naprej opravi�ujem za strokovne lapsuse, vendar �ivim s HIPERBARI�NO KOMORO �e drugo desetletje. KOMORO sem nabavil zaradi dru�inskih potreb. Torej bolezni v dru�ini. Pred tem smo obiskali �lani dru�ine HIPERBARI�NI CENTER v ZDA, vendar zaradi oddaljenosti in finan�ne zahtevnosti nismo vzdr�ali pri ve� obiskih. Bolj se nam je spla�alo HIPERBARI�NO KOMORO kupiti in jo instalirati v doma�em okolju. Za lastne potrebe in za dolgotrajno uporabo. Sam sem se priu�il rokovanja in pri�el �tudirati novo �ivljenjsko podro�je.
Da bi dobil vpogled v operativno delovanje KOMORE sem se odlo�il za obisk ve� medicinskih centrov /bolni�nic/ v Evropi in izven nje. Nad vsemi obiskanimi sem bil nadu�en. Navdu�en sem bil nad ustre�ljivostjo vseh zaposlenih v teh centrih, nad pripravljenostjo pomagati meni, za�etniku, brez medinske izobrazbe, vendar z �ivljenjsko nujo, potrebo in �eljo.
Tekom celega obdobja lastni�tva komore so v njo vstopili dru�inski �lani, znanci, prijatelji;
nekateri zaradi radovednosti kako je, �e diha� 100 % kisik, drugi ker so verjeli, da jim komora lahko pomaga.
--------
Dandanes sre�amo na spletu ve� �lankov in ponudb z vsebinami, ki nepou�enega iz tega podro�ja veliko nau�ijo, mnogi pa ga lahko tudi precej zmedejo. Omeniti moram, da se kot prodajni artikli ogla�ujejo predvsem komercialno zanimivi produkti in po sprejemljivih cenah. Nekateri sicer spadajo pod rubriko hiperbari�na medicina, vendar pa zaradi nizkih zahtev, ki jih izpolnjujejo, ne zadovoljujejo zahtev prete�ne hiperbari�ne medicine. Gre bolj za Welness variante oz. za komore za "prvo pomo�" oz. za KISIKOVE KOMORE.
Vedite, da pravih HIPERBARI�NIH KOMOR proizvajalci ne ogla�ujejo preko "malih oglasov".
Prave komore tehtajo od nekaj sto kilogramov (enosede�ne komore), za dve osebi dve toni (komora, ki jo posedujem jaz), pa do 20 in ve� ton za ve� sede�ne komore. Vse te so narejeno po strogih standardih varnosti, ki zadovljujejo vse zahteve varnosti in medicinske u�inkovitosti.
Cene teh segajo od nekaj 100.000 Evrov pa do milijona in ve� Evrov. Zaradi "draginje" teh komor se premnogi poslu�ujejo "mehkih" komor, ki so finan�no dostopnej�e, vendar pa ne zagotavljajo vseh zahtev hiperbati�ne medicine !!!

Na tem mestu opozarjam na skrajno previdnost in da se pred morebitnim nakupom in vstopom v tak�ne komore dobro informirate kaj ponuja komora, katere pritiske zagotavlja, katera bolezenska stanja lahko laj�ate oz. zdravite s temi pritiski, kako je z varnostjo, kako je v primeru izpada elektri�nega toka, kako je z nabavami �istega 100 % kisika, ....

Kar groza me je, ko vidim na raznih youtoubih kako se v mehki, ki jo prodajalci imenujejo komora, otroci igrajo z ra�unalnikom, le�ijo v trenerki in v njej celo telovadijo.

Da bi lahko govorili o HIPERBARI�NEM ZDRAVLJENJU morajo biti v celoti izpolnjene v celoti 3 stvari:

1. posedovati je potrebno "tla�no posodo", ki ji pravimo hiperbari�na komora, ki omogo�a nadtlak, vi�ji od zunanjega, atmosferskega, pa �e tukaj ni uporaben vsak tlak, torej malo ve� kot obi�ajni tlak, ampak se za zdravljenje smatra pri�etek pri 0,5 bara nadtlaka (1,5 ATA (ATA predstavlja tehni�ni tlak, ki je se�tevek zunanjega zra�nega tlaka (1 bar) pove�anega za tlak, dose�en v komori (0,5 bara).

2. uporabljati moramo samo �isti, 100 % medicinski kisik in

3. kisik v hiperbari�ni komori moramo dihati TO�NO odmerjeni �as.

Samo uporaba vseh treh pogojev omogo�a hiperbari�no zdravljenje oz. hiperbari�no terapijo. V kolikor manjka eden od zgoraj na�tetih pogojev, ne moremo govoriti o hiperbari�ni terapiji, temve� o kisikovi terapiji, katera pa ima bistveno druga�ne u�inke zdravljenja kot hiperbari�na.

KJE SE ZDRAVI S HBO (hiperbari�na oksigenacija)?

Kot �e re�eno, v HIPERBARI�NIH KOMORAH.
To so v osnovi ovalne posode, katere prenesejo izredno velike pritiske. Biti v komori pomeni enako kot se potopiti v globine morja. Torej hiperbari�na komora za potrebe zdravljenja omogo�a pritiske do ve� deset metrov. Velja pravilo, da se pri�ne zdravljenje med 5 in 7,5 metri globine torej med 0,5 bara (1,5 ATA) in 0,75 bara (1,75 ATA) ter ve�. Seveda veljajo limiti tudi navzgor zaradi toksi�nosti kisika. Obi�ajni tlaki za zdravljenje so med 10 m in 20 m globine (med 1 bar oz. 2 ATA in 2 bara oz. 3 ATA).

Z ozirom na �tevilo udele�encev v komori, le te delimo na:

a. MONOPLACE KOMORE - eno sede�ne komore (obi�ajno z enim pacientom, brez prisotnosti zdravnika znotraj komore, temve� ob njej);
b. MULTIPLACE KOMORE - ve� sede�ne komore ( komore za ve� oseb. So lahko enoprekatne, dvoprekatne ali ve� prekatne. To so komore, kjer lahko lo�imo paciente po prekatih po vrstah bolezni, v njih je lahko eden ali ve� medicinskega osebja. Po navadi je zaradi dnevno ve� hiperbari�nih vstopov (ciklov) medicinsko osebje v posebnem predprostoru. V primeru komplikacij tekom terapije, se pri njih zvi�a tlak in po nekaj minutah vstopi medicinsko osebje v prekat k pacientom. S tem se sku�ajo izogniti morebitnim te�avam organizma medicinskega osebja, ki je, po slu�beni dol�nosti, izpostavljeno ve�letnim dnevnim spremembam tlaka.).

Tak�ne komore omogo�ajo tekom terapije spremljanje vseh vitalnih pacientovih funkcij,

Razlika med obema vrstama komor je tudi v principu dovajanja �istega kisika.

V MONOPLACE komoro /eno sede�no komoro/ se obi�ajno dovaja 100 % kisk �e pri kompresiji, kakor tudi pri terapevtskem dihanju t.j., ves �as se uporablja samo 100% kisik.

V primeru MULTIPLACE KOMORE /ve� sede�ne komore/ se obi�ajno kompresija (nadtlak) vr�i s komprimiranim (stisnjenim zrakom z medicinskim kompresorjem) zrakom iz okolja, terapija pa s 100 % �istim medicinskim kisikom.

Ker je hiperbari�na terapija terapija s 100 % medicinskim kisikom, je potrebno voditi posebno pozornost dolo�enim pravilom. Zavedati se moramo, da je �isti kisik visoko vnetljiv, �e posebej pa v pogojih nadtlaka. Zato moramo storiti vse, da �isti kisik ne pride v stik z materiali, ki povzro�ajo iskrenje, stati�no elektriko oz. samodejni v�ig.

Pacienti morajo biti pred pri�etkom HBO terapije podrobno podu�eni o na�inu delovanja komore in o morebitnih nev�e�nostih, ki bi se lahko zgodile, �e pravil hiperbari�nega ravnanja ne bi upo�tevali. Pred zdravljenjem je priporo�ljivo, da se pacient okopa, odstrani vse kreme, spreje, gele, kontaktne le�e, gele, ipd. Potrebno je uporabljati tekstilne materiale, ki ne povzro�ajo stati�ne elektrike - tekom zdravljenja je potrebno imeti oble�en 100 % bomba�, potrebno je imeti posebne zapestnice, ki odvajajo morebitno stati�no elektriko.
Medicinske naprave, ki se uporabljajo v HBO komorah morajo biti narejene iz materialov, primernih za vnos v HBO komoro.

V nadaljevanju sledi prikaz mednarodno priznane indikacije za HIPERBARI�NO TERAPIJO (pridobljeno iz internetnih strani):
-zra�na embolija
-zastrupitve: ogljikov monoksid, cianid, ogljikov tetra klorid, hidrogen sulfid
-zdravljenje dolo�enih infekcij
-plasti�na in rekonstrukcijska kirurgija
-podro�je travmatologije: po�kodbe po nesre�ah, �portne po�kodbe mehkega tkiva, compartnem sindrom...
-periferne vaskularne bolezni: �ok, mikrokardialna ishemia, pomo� pri sr�ni kirurgiji, ishemi�ne bole�ine nog, gangrena
-nevrologija: kap, migrena, mo�ganske otekline (edem), mo�ganski abces, periferne nevropatije, radiacijski mielitis, vegetativna koma, ...
-hemotologija: slabokrvnost, anemija zaradi izgube krvi, ...
-opralmologija: zapora centralne arterije mre�nice, ...
-prebavni trak. rana na �elodcu, vnetje �revesne sluznice z odmrtjem sluznice, hepatitis, ...
-u�esa-nos-grlo: nenadna naglu�nost, akutne po�kodbe akusti�nega aparata, labirintis, ..
-plju�ne bolezni: plju�ni abces, plju�na embolija, ...
-diabetes !!!!!
-zadu�itve s plini, ...
-pomo� pri rehabilitaciji spasti�nosti zgornjih in spodnjih okon�in, kroni�no pomanjkanje kisika sr�ne mi�ice, ...

�e posebej bi �elel poudariti uporabnost HBO terapije v �portne namene.
Z uporabo hiperbari�ne terapije �portniki dosegajo neprimerno bolj�e rezultate, kakor brez nje. �as utrujenosti po treningih in po samih tekmovalnih nastopih se bistveno skraj�a. �portniki lahko prenesejo nekajkrat ve�ja bremena treninga z uporabo hiperbari�ne komore. Tudi �as po mnogih po�kodbah se skraj�a tudi do 70 % . Enako velja za revitalizacijo po te�kih tekovanjih, treningih, potovanjih, ipd. �e posebej pride do izraza ta metoda pomo�i ob turnirskem tekmovanju, ko so tekmovanja strnjena v zelo kratkem �asu in se telo brez hiperbari�ne komore ne more oddatniti od izrazitih naporov.

Novosti zdravljenja :: Hiperbari�na komora

25 Okt 2013 06:44 (GMT 1)

Avtor: Katka
Naslov sporo�ila: Hiperbari�na komora
Objavljeno: 25 Okt 2013 06:44 (GMT 1)
Odgovorov: 1

� HB komora - Kisik

KISIK

Obi�ajni zrak vsebuje pribli�no eno petino kisika (21%). Koncentracija kisikaraztopljenega v arterijski krvi, pa je ob normalnem poteku izmenjave plinov v plju�ih pribli�no enaka koncentraciji v zraku. Raztopljeni kisik je le manj�i dele� vsega kisika v arterijski krvi. Ve�ina kisika (97%) je vezana na hemoglobin, ki je �e ob normalnih koncentracijah kisika v zraku skoraj popolnoma zasi�en.

Dihanje �istega kisika pod zvi�anim tlakom v hiperbari�ni komori povzro�i mo�no pove�ano koli�ino kisika v arterijski krvi, predvsem zaradi pove�anega raztapljanja v krvni plazmi. �lovek lahko tako pre�ivi brez rde�ih krvni�k, v katerih je hemoglobin. Prednost kisika, ki je raztopljen v plazmi, je tudi ta, da lahko dose�e mesta, ki jih rde�e krvni�ke zaradi svoje velikosti ne morejo. Poleg tega je ta kisik �ivljenjskega pomena pri stanjih, kjer so rde�e krvni�ke ali hemoglobin iz razli�nih vzrokov okvarjeni (npr. zastrupitev z ogljikovim monoksidom ali nenadna velika izguba krvi).

Kisik po telesu vezan na hemoglobin prena�ajo rde�e krvni�ke. �e je �lovek zdrav, so krvni�ke �e pri obi�ajnem pritisku polne kisika in ga ve� ne morejo sprejeti. Pri pove�anem pritisku pa se kisik v ve�ji meri v krvi raztaplja. Ta kisik s krvnim obtokom potem prihaja do tkiv, ki so po�kodovana.

Kisik ima veliko u�inkov: �e pride na podro�je, kjer je kisika zaradi slabe prekrvavitve premalo, �e to pomaga procesu celjenja. Ima tudi u�inke na bakterije in upo�asni njihovo razmno�evanje ali proizvodnjo strupov, vpliva pa tudi na izbolj�anje obrambnih sposobnosti belih krvni�k.

� HB komora - Terapevska uporaba

TERAPEVTSKA VREDNOST KOMORE

Hiperbari�na komora deluje terapevtsko le z omogo�anjem ve�jih koncentracij kisika v krvi. Pri dekompresijski bolezni, pri kateri se ob prehitrem dvigu na povr�je tvorijo mehur�ki du�ika v krvi. Vloga hiperbari�ne komore je v ponovnem pove�anju atmosferskega tlaka in ponovnem raztapljanju mehur�kov, saj ti podobno kot krvni strdki lahko zama�ijo �ile.

Zdravljenje s kisikom v tej komori je primerno za ve� bolezni. Mehanizmi delovanja kisika na po�kodovano tkivo so razli�ni. Kisik zmanj�uje otekline s kr�enjem �il, spodbuja tvorjenje novih �il, pripomore k rasti vezivnega tkiva, okrepi delovanje belih krvni�k proti mikrobom in delovanje antibiotikov, zavira toksine in zmanj�uje �kodljivo vnetje�

� HB komora - Indikacije

INDIKACIJA ZA UPORABO HBOT

- NUJNI PRIMERI

� arterijska plinska embolija
� potaplja�ke bolezni (dekompresijska bolezen, barotraumatska plinska embolija...)
� opekline
� zastrupitve s CO, inhalacije dima in para
� nekrotizirajo�e infekcije mehkih tkiv in plinska gangrena
� akutna gluhota in/ali �umenje v u�esih
� akutna slepota

- V KIRURGIJI

� termi�ne po�kodbe (opekline, podhladitve in ozebline)
� Crush in blast po�kodbe
� nekrotizirajo�a vnetja mehkih delih telesa, akutni nekrotizirajo�i fascitis
� plinska gangrena (klostridijalna mionekroza)
� akutni in kroni�ni osteomijelitis
� asepti�na nekroza kolka
� nezazdravljeni zlom kosti
� transplantirani ko�ni re�nji
� Mb. Burger, Sy. i Mb. Raynaud, Mb. Sudeck
� subakutna in kroni�na arterijska insuficijenca razli�nega vzroka
� kroni�na refraktorna vnetja
� po�kodbe po obsevanju tkiva
� hude po�kodbe (travmatske izhemije)
� masivna krvavitev
� rane katere se po�asi celijo; periferni vaskularni ulkusi (arterijalni, venski, dekubitalni, diabeti�ni, trofi�ni, nevropatski)
� �portne po�kodbe

- V NEVROLOGIJI I NEVROKIRURGIJI

� vrtoglavice, glavobol, migrene
� multipla skleroza
� cerebralna paraliza in travmatske po�kodbe mo�ganov
� mo�ganski abscesi
� omejena CVI mo�ganska kap ter po�kodbe mo�ganov in hrbtenice
� mo�ganski edem (toksi�na encefalopatija, vazogeni,travmatski)
� postanoksi�na encefalopatija
� zgodnji organski mo�ganski sindrom (bolezen malih krvnih �il)
� avtizam

- V OTORINOLARINGOLOGIJI

� nevralgija trigeminusa
� akutna pareza n. facialisa-Bell-ova
� vestibularne motnje
� nenadna gluhota in/ali �umenje v u�esih

- V OFTALMOLOGIJI

� akutna slepota, okluzija osrednje arterije centralis retine in tromboza vene centralis retinae
� diabeti�na retinopatija
� nevritis n otpicusa
� glavkom odprtega kota

- V INTERNI MEDICINI

� Crohn-ova bolezen, ulcerozni kolitis, psevdomembranozni kolitis
� akutni revmatoidni artritis
� pepti�ni ulcus �elodca in pilorusa
� sladkorna bolezen s komplikacijami: diabeti�na nefropatija, diabeti�na retinopatija, diabeti�na nevropatija, diabeti�no stopalo, diabeti�na gangrena
� kardiovaskularne bolezni: sr�na kap, mo�ganska kap, ateroskleroza
� kroni�no sr�no popu��anje
� po akutnem infarktu miokarda
� pred operativnimi posegi v kardio�ilni kirurgiji

- DODATNE INDIKACIJE

� managerske
� anti-aginig (proti starenju) program
� huj�anje

Seznam psihiatrov, psihologov in terapevtov :: Re: BIPOLARNA MOTNJA RAZPOLO�ENJA

20 Jun 2013 08:15 (GMT 1)

Avtor: adlena
Objavljeno: 20 Jun 2013 08:15 (GMT 1)
Odgovorov: 1

lepo mesto, thnks za pomo�, da delitev

http://www.utoronto.ca/
http://www.pmi.org/
http://www.pass4-sure.net/642-885-dumps.html
____________________________________________________________________________
pass4-sure.net
http://www.pmi.org/
http://www.pass4-sure.net/642-885-dumps.html
http://www.utoronto.ca/

Zdravila :: Re: Butifar

09 Apr 2013 11:22 (GMT 1)

Avtor: Katka
Objavljeno: 09 Apr 2013 11:22 (GMT 1)
Odgovorov: 3

Jaz sem na ZZZS dobila papirje za podpis in veljajo eno leto. Res pa da mora� vsak ra�un nositi tja in potem naka�ejo denar. No ni ravno potrebno vsaki�, lahko se naberejo in jih nese� vse kasneje.

Zdravila :: Re: Butifar

09 Apr 2013 10:48 (GMT 1)

Avtor: poloncic
Objavljeno: 09 Apr 2013 10:48 (GMT 1)
Odgovorov: 3

Zivijo Katka,
kako pa uredis, da ti placajo kar za celo leto? A to kam posebej napises ali moras sproti za vsak racun vlagat prosnjo za nadomestilo? Jaz bom prosila za VSL#3, pa ne vem kako naj napisem, da mi ne bi bilo treba za vsak nakup posebej. hvala in lp,
P.