Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Activia danone

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 10 Mar 2009 18:09    Naslov sporočila: Activia danone     S strokovnimi mnenji: doc. dr. Janka Kersnika, dr. med. prof. dr. sc. Lidije Kompan, dr. med. prof. dr. Boža Kralja, dr. med., višji svetnik-ginekolog prim. prof. dr. Dušanke Mičetić- Turk, dr. med., višja svetnica As. dr. Roka Orla, dr. med., pediater prof. dr. Irene Rogelj prim. Marjete Sedmak, dr. med., svetnica Dr. Nataše Smrekar STROKOVNA INFORMAC IJA o funkcionalni k o r i s t i ACTIVIE danone_Strokovna informacija.indd Z dolžino okoli 6 metrov in površino sluznice okoli 250 kvadratnih metrov je črevesje največji organ človeškega telesa. Po eni strani predstavlja absorpcijsko površino za številne hranilne snovi, po drugi pa je naravna ovira, ki preprečuje vdor neželenih snovi in bakterij v telo. Encimska razgradnja in absorpcija hranilnih snovi potekata pretežno v tankem črevesu. Ta vsebuje tudi veliko število celic, ki izdelujejo protitelesa - imunoglobine. Če je potrebno, se lahko ti aktivirajo kot del imunskega sistema in zavarujejo telo pred okužbami. Iz neprebavljenih ostankov hrane nastaja v črevesju blato, v debelem črevesu pa se potem iz njega absorbira velik delež vode. Debelo črevo je gosto poseljeno z okoli 400 do 500 različnimi vrstami mikroorganizmov. Tu živi približno 100 milijard mikrobov, kar je desetkrat več kot je vseh celic v telesu. Večina črevesnih mikroorganizmov opravlja v debelem črevesu zdravju koristne funkcije, med njimi pa najdemo tudi potencialne povzročitelje bolezni, ki pa so tu vendarle v manjšem številu. Dominantna populacija črevesnih mikroorganizmov sestoji iz strogo anaerobnih bakterij: vrste Bacteroides, bifidobakterije, evbakterije in peptostreptokoki. Vrste Bacteroides (po Gramu negativne bakterije) so številčno najmočneje zastopane, po številu pa jim sledijo bifidobakterije (ki so po Gramu pozitivne). Flora debelega črevesa igra zelo pomembno vlogo pri uporabi in absorpciji substratov, ki se v tankem črevesu niso absorbirali, telo pa varuje tudi pred poselitvijo prebavil s patogenimi mikroorganizmi in okužbami. FIZIOLOGIJA PREBAVNEGA TRAKTA ČAS PREHODA HRANE SKOZI ČREVESJE Črevesni ekosistem Pri odraslem človeku v dobrem zdravstvenem stanju lahko traja prehod hrane od ustne votline skozi črevesje do analne odprtine do 72 ur, večino tega časa pa vsebina v prebavilih porabi za prehod skozi debelo črevo. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na čas prehoda hrane skozi prebavila, vendar doslej še niso vsi raziskani. POVEZAVA MED ČASOM PREHODA HRANE SKOZI ČREVESJE IN ZAPRTJEM Počasnejšega prehoda hrane skozi črevesje ne smemo kar samoumevno šteti za patološkega, saj je lahko na zgornji meji razpona normalnih vrednosti, ki znaša od 48 do 72 ur. Kljub temu pa lahko zastoji pri prehodu črevesne vsebine na določenih mestih ali na vseh odsekih debelega črevesa prispevajo k zaprtju zaradi prekomerne zgostitve črevesne vsebine, ki povzroči trdo konsistenco blata. Pri prebivalcih zahodnih, industrijsko razvitih držav, je zaprtje verjetno najpogostejša funkcijska motnja prebavil, ki lahko povzroči ali poslabša številne zdravstvene motnje. Normalno, neovirano odvajanje blata pomembno prispeva k dobremu telesnemu počutju. Iz podatkov o pogostosti odvajanja ne moremo neposredno sklepati o delovanju debelega črevesa, lahko pa to storimo na podlagi konsistence blata, ki je med drugim v korelaciji s časom prehoda hrane skozi prebavila. Normalna vrednost tega časa in zdrava črevesna flora imata pozitiven učinek na telo, predvsem zaradi časovno krajšega stika kancerogenih, mutagenih ali toksičnih snovi s sluznico debelega črevesa. Leta 1969 je Walker s sodelavci postavil hipotezo, da je rak na črevesu povezan z daljšim zadrževanjem hrane v črevesu. Do sedaj je bilo sicer opravljenih le malo epidemioloških študij, ki bi to tezo podprle ali potrdile, izkazalo pa se je, da dejansko obstaja povezava med tveganjem za nastanek črevesnega raka in količino blata oz. njegovo maso (Cummnings in sod., 1992). ČREVESNA FLORA IN ČAS PREHODA HRANE SKOZI ČREVESJE Znanost se šele kratek čas ukvarja z medsebojnim vplivom črevesne flore in časa prehoda hrane skozi črevesje. V najnovejših študijah so skušali ugotoviti osnovne zakonitosti te interakcije. Pri tem so se posebej osredotočili na učinek bakterij fermentiranih izdelkov, ki na primer proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), poleg tega pa s svojim delovanjem povzročajo tudi ugodne fizikalno-kemične spremembe, kot so zniževanje pH-vrednosti in osmolarnosti. danone_Strokovna informacija.indd 2 3/28/07 1:13:37 PM MEHANIZMI, S KATERIMI ČREVESNA FLORA VPLIVA NA ČAS PREHODA HRANE SKOZI ČREVESJE INTERAKCIJA: PREDLAGALI SO VELIKO MEHANIZMOV, VENDAR NI BIL DOSLEJ NOBEDEN OD NJIH NEDVOMNO DOKAZAN Prehrana in črevesna flora Prehrana igra ključno vlogo v ravnovesju črevesne flore, po eni strani zaradi prehranske vlaknine, ki jo vsebuje, po drugi pa zaradi mikroorganizmov (probiotikov), ki se nahajajo npr. v določenih fermentiranih mlečnih izdelkih. SPLOŠNO O UČINKOVANJU FERMENTIRANIH MLEČNIH IZDELKOV Že na začetku prejšnjega stoletja so dokazali, da se jogurt, zaradi mlečnokislinske fermentacije, ne odlikuje le s svojo daljšo obstojnostjo, temveč da imajo določene bakterije jogurta tudi ugoden učinek na človeško črevesje in s tem pozitiven učinek na zdravje in dobro počutje. Klasični sevi jogurtovih bakterij niso odporni na prebavne sokove, nekatere bakterije drugih vrst fermentiranega mleka, ki so jim dodane probiotične bakterije, predvsem določene bifidobakterije in laktobacili, pa lahko v velikem številu preživijo prehod skozi želodec in črevesje ter pozitivno vplivajo na ravnovesje naravne črevesne flore. Marsikateri probiotiki lahko tudi spodbujajo specifičen ali nespecifičen imunski sistem, medtem ko drugi učinkovito sodelujejo v procesu prebave, saj povečajo prebavljivost določenih sestavin hrane. PODROBNEJE O UČINKOVANJU PROBIOTIKOV Probiotik je živ mikroorganizem, ki koristno učinkuje na zdravje osebe, ki ga uživa. Pogoj za to je, da ga uživamo v zadostnih količinah in da prispe živ do mesta delovanja (debelega črevesa). Probiotično živilo mora biti neoporečno in zagotovljeno mora biti zadostno število živih probiotičnih mikroorganizmov v izdelku, vse do izteka njegovega roka uporabnosti. Za probiotična živila torej štejemo živila z zadostnim številom živih probiotikov, ki morajo biti stabilni ves čas roka uporabnosti, da bi tako živilo ugodno vplivalo na zdravje osebe, ki ga je zaužila. BIFIDOBACTERIUM ANIMALIS DN-173 010* IN NJEN UČINEK NA ČREVESJE ACTIVIA skrajša čas prehoda hrane skozi prebavila Dejstvo je, da so pri vseh fermentiranih vrstah mleka ugotovili, da uravnavajo prebavne motnje kot je driska, in sicer zaradi prisotnosti in aktivnosti mlečno-kislinskih bakterij. Zato priporočamo njihovo uživanje, med drugim tudi pri zdravljenju z antibiotiki, saj s tem lahko preprečujemo oziroma lajšamo morebitno drisko. ACTIVIA je fermentiran mlečni izdelek, narejen s startersko kulturo, sestavljeno iz bakterij tradicionalne jogurtove kulture (Lactobacillus delbruekkii subspecies bulgaricus in Streptococcus thermophilus) in posebnega seva, Bifidobacterium animalis DN-173 010. Ta bifidobakterija je bila prvič izolirana prav iz fermentiranega mleka in ugotovili so, da veliko število teh bakterij preživi v jogurtu ACTIVIA. Laktobacile in bifidobakterije, ki so zbudili pozornost zaradi ugodnega učinka na endogeno črevesno floro, so posebej temeljito preučevali pri človeku, prav zaradi vpliva na skrajšanje časa prehoda hrane skozi črevesje (Pathmakantha in sod., 2000). Njihov vpliv na skrajšanje tega časa je bil jasno potrjen v znanstvenih študijah z ACTIVIO podjetja Danone in na sevu Bifidobacterium animalis DN-173 010, ki ga ta jogurt vsebuje (Bouvier in sod., 2001; Marteau in sod., 2002; Meance in sod., 2001). VISOKA STOPNJA PREŽIVETJA JE OSNOVNI POGOJ Štiri študije o stopnji preživetja mikroorganizma Bifidobacterium animalis DN-173 010 (Berrada in sod., 1991; Pochart in sod., 1990 in 1992; Duez in sod., 2000) so pokazale, da ta preživi celoten prehod skozi človeška prebavila in, da je v primerjavi z zaužito količino, tudi v blatu prisoten v visokem številu (>108 k.e./g). UČINEK BIFIDOBACTERIUM ANIMALIS DN-173 010 NA ČAS PREHODA HRANE SKOZI PREBAVILA V več dvojno slepih kontroliranih študijah so proučevali učinek ACTIVIE in specifičnega seva, ki ga vsebuje ta jogurt, na čas prehoda hrane skozi prebavila. Študije so bile objavljene v uglednih mednarodnih strokovnih revijah (glej seznam literature). Sklepamo, da temelji delovanje Bifidobacterium animalis DN-173 010 na naslednjih dveh mehanizmih: nastajanje organskih kislin in zmanjševanje pH vrednosti. Oba dejavnika namreč prispevata k pospešitvi prehoda hrane skozi črevesje. Poleg tega kaže tudi, da obstaja korelacija med zvišanjem števila bifidobakterij v blatu in izboljšanim delovanjem črevesja. ACTIVIA POMEMBNO SKRAJŠA ČAS PREHODA ČREVESNE VSEBINE SKOZI ČREVESJE V PRIMERJAVI S KONTROLNIM, TOPLOTNO OBDELANIM JOGURTOM (Bouvier in sod., 2001) Učinek vsakodnevnega uživanja fermentiranega mleka (3 x 125 g), ki je vseboval sev Bifidobacterium animalis DN-173 010, so primerjali z učinkom enako pripravljenega fermentiranega mleka (3 x 125 g), v katerem so bile te bakterije uničene s toplotno obdelavo. Merjenje časa prehoda hrane skozi prebavila (t.i. oroanalnega tranzitnega časa), kot tudi časa prehoda hrane skozi posamezne odseke črevesja je pokazalo, da se je v primeru uživanja fermentiranega mleka z živimi bifidobakterijami, skupen čas prehoda hrane znatno zmanjšal za 21%, čas prehoda hrane skozi sigmoidni odsek debelega črevesa pa celo za 39%. Učinek na sigmoidni odsek debelega črevesa so opazovali predvsem pri ženskah. Izboljšanje skupnega časa prehoda hrane skozi črevesje je bilo statistično značilno tako pri moških (p<0,05) kot pri ženskah (p<0,03). Acti Regularis®. danone_Strokovna informacija.indd 4 3/28/07 1:13:39 PM OBSEG DELOVANJA ACTIVIE JE ODVISEN OD ČASA PREHODA HRANE SKOZI ČREVESJE PRED UŽIVANJEM ACTIVIE (IZHODIŠČNI ČAS) (Marteau in sod., 2002) S študijo, v kateri je sodelovalo 36 zdravih mladih žensk, so primerjali učinek ACTIVIE s kontrolnim fermentiranim mlekom, ki je vseboval druge mlečno-kislinske bakterije (pokazalo se je, da je bil po uživanju ACTIVIE čas prehoda hrane skozi sigmoid statistično značilno krajši, kot pri kontrolni skupini (p<0,05)). Pri osebah z daljšim časom prehoda hrane skozi črevesje pred uživanjem ACTIVIE je bil ta učinek še izrazitejši. Dodatne preiskave in analize so jasno pokazale trend povečanja mase blata in vsebnosti primarnih žolčnih kislin. OD ODMERKA ODVISEN UČINEK ACTIVIE (Meance in sod., 2001) Pri naključnem proučevanju učinka uživanja dveh, oziroma treh obrokov ACTIVIE na dan, na čas prehoda hrane skozi debelo črevo pri starejših ljudeh se je izkazalo, da je njen učinek odvisen od zaužite količine. Trije obroki ACTIVIE so imeli večji učinek od dveh (p<0,05). Primerjava rezultatov za obe skupini (skupina 1: izhodiščni čas < 40 ur) je pokazala statistično značilno razliko (p<0,001): v skupini s krajšim izhodiščnim časom je bila vrednost skrajšana za 10%, v skupini z daljšim izhodiščnim časom pa kar za 40%. UČINKOVANJE ACTIVIE SE OHRANI TUDI PO PRENEHANJU UŽIVANJA IZDELKA (Meance in sod., 2003) V randomizirani študiji, opravljeni pri 200 zdravih starostnikih, so proučevali odvisnost učinkovanja ACTIVIE od zaužite količine izdelka. Udeležence v tej študiji so pregledali šest tednov po prenehanju uživanja ACTIVIE, da bi ugotovili trajanje učinka tega izdelka. Uživanje enega ali dveh obrokov ACTIVIE je statistično značilno skrajšalo čas prehoda hrane skozi črevesje, tako pri osebah z zmernim izhodiščnim časom (od 40 do 50 ur), kot pri tistih s časom med 50 in 72 urami (p<0,05). Učinek dveh obrokov na dan je bil večji kot učinek enega samega obroka . To so ugotovili pri obeh opazovanih skupinah z različnima časoma (p<0,05). Pri osebah z dolgim izhodiščnim časom, ki so vsak dan uživale ACTIVIO skozi daljše časovno obdobje, se je ta učinek ohranil še najmanj štiri tedne po prenehanju njenega uživanja. Pri tistih osebah iz te skupine, ki so vsak dan uživale po dva obroka ACTIVIE, pa je bil pozitivni učinek na čas prehoda hrane skozi črevesje merljiv še kar šest tednov po prenehanju uživanja izdelka.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu